V luči izzivov sedanjosti bo 12. festival SONICA – Vrt, ki ga preganja raj, potekal med avgustom in oktobrom 2020 v nekoliko drugačni obliki. Trem sklopom: umetniškim rezidencam, vrtnim koncertnim serijam in razstavi bomo, kolikor bo mogoče, dodali še festivalski teden ob koncu septembra. Vrt kot umetniška oblika in kot raj v svoji najvišji obliki bosta tematska okvira festivala.

Izhodišče za temo so zapisi Dereka Jarmana, v katerih loči med bujnim in nadzorovanim vrtom in v katerih vrt razume kot celostno umetniško obliko, ki je obenem kraj, proces in miselno stanje. Tudi letošnji festival je zasnovan v obliki vrta. V nepredvidljivih časih iščemo vztrajnost in obilje, v času zatišja smo ponudili umetniške rezidence in iskali oblike javnih dogodkov, ki bi lahko obstale kljub samoizolaciji in drugim omejitvam.

Festival je uvedla serija koncertnih preddogodkov – vrtna koncertna serija Sonica, ki smo jo izvedli na različnih lokacijah na prostem in v vrtovih. Med njimi je koncert Bowrain & Kalu na festivalu Kamfest v Kamniku, Širom na Trgu francoske revolucije v sodelovanju s festivalom Indigo in Zvočni vrt s Širom, Svetlano Maraš in instalacijo Wave v Pokrajinskem muzeju Koper.

V začetku septembra smo odprli razstavo Vrt, ki ga preganja raj (8.–27. september 2020 v Galeriji Equrna), na kateri so predstavljena dela, nastala na rezidencah. V času, ko so glasbeniki in organizatorji izgubili celotne sezone dogodkov, smo mednarodne umetnike podprli s simbolnimi vrtovi – rezidencami, znotraj katerih so razvijali nova dela. Pet umetnikov: Clara de Asís, Alois Yang, Kutin/Kidlinger, Svetlana Maraš in Simina Oprescu je razvilo dela na presečišču zvoka, videa, performansa in grafike, ki odražajo izredno krhkost vrednot in struktur. Razstava pa se tekom festivalskega tedna razteza tudi izven galerijskih zidov v različne kotičke mesta: Ludus, kompozicija, osnovana na otroški igri ristanc, bo postavljen pred Muzejem sodobne umetnosti, zvočni vrt Svetlane Maraš bo obarval atrij Pokrajinskega muzeja v Kopru, kompozicija Clare de Asís pa bo razstavljena v bližini Čolnarne v Parku Tivoli.

V sklopu letošnjega PSSST! programa pogovorov smo z rezidenčnimi umetniki posneli pogovore, ki bodo objavljeni v obliki podcasta, na dveh okroglih mizah pa se bomo

pogovarjali o trenutnih izzivih razvoja slovenske glasbene scene v mednarodnem prostoru (tema okrogle mize bo nastajajoča agencija za Export Music Slovenija) ter o dilemah organizacije ali neorganizacije dogodkov v času omejitev NIJZ. Pridružite se nam tudi na srečanju z umetniki in gosti festivala ter na javnih pogovorih z umetniki (letos z Liso Stenberg in s KIR-om).

Končno pa se bo med 22. in 26. septembrom pojavil še zadnji programski sklop: festivalski teden s petimi koncertnimi večeri na različnih lokacijah, s premierami, projekcijami in performansi. Začel se bo z odprtjem razstave video dela Jenne Sutele z naslovom Holobiont. V času, ko smo ljudje prenašalci virusa, se to starejše delo finske umetnice ukvarja z idejo človeškega telesa kot raznašalca semen in potencialnega gostitelja prihodnjih generacij nezemeljskih vrst. Čeprav razumemo, da bakterije v naših prebavilih ključno vplivajo na naše počutje (čutimo jih, a jih ne vidimo), Sutela v delu razmišlja o bakteriji Bacillus subtilis kot o drugem umu, naseljenem v naših telesih. Pri tem opazuje obe skrajni točki okolij, v katerih bakterija živi: znotraj naših teles v prebavilih in v vesolju, kjer jo na misijah uporabljajo kot testno vrsto v vesoljskih poletih. V sredo se bomo s filmom Zadnji in pri ljudje (Jóhann Jóhannssonn, 2019) teleportirali v prihodnost, v kateri zadnji pripadniki ljudske vrste gledajo prazno, zapuščeno pokrajino, v kateri jugoslovanski spomeniki služijo kot zadnje priče izumirajoče civilizacije. Zatem se bo čas ustavil in nato obrnil v Chronostasisu Francka Vigrouxa in Antoina Schmitta. V četrtek pa bomo pristali v dejanskem vrtu ob Čolnarni. »Po letih sodelovanj z različnimi umetniki sem v prvem planu želel izvesti dialog z naravo. Narava me že od nekdaj inspirira, pomirja, mi pomaga ohranjati stik s samim seboj in me zemlji s svojo brezkompromisnostjo. Ozavestiti sem želel tudi našo lastno odvisnost od okolja in dejstvo, da se kot človeštvo odmikamo od narave in poskušamo postati neodvisni od nje, a nam to ne uspeva najbolje, saj z vsakim novim poskusom posežemo globlje v njene vire,« je o svojem projektu In_Dependences zapisal BRGS. Z izbiro lokacij, ki jih močno zaznamuje človeško zvočno onesnaženje, in z ustvarjanjem zvočnih iluzij, v katerih so meje med zvoki okolji in glasbenikovim komponiranjem zabrisane, poskuša ozavestiti človekovo odvisnost od okolja. Po več letih željnega pričakovanja so naša ušesa dočakala Kleemarjev glasbeni prvenec, ploščo no love in modern world, ki ga bo premierno predstavil prav na travniku v Tivoliju. Album je dokončal v času samoizolacije, in čeprav na svoje glasbeno ustvarjanje gleda kot na igro z napravami, je Kleemar pustil na slovenski glasbeni krajini prepoznaven pečat.

Petkov program nas bo popeljal v svet pozornega poslušanja, tišin, neposeganja in skrbne odzivnosti – potopili se bomo v preplet glasbenih svetov treh glasbenic: Clare de Asís in dua Maje Osojnik in Irene Tomažin. Sobotni finale bo glasen in udaren. Prvič v Slovenskem mladinskem gledališču nas bo najprej razpihal Kutinov avdiovizualni projekt ROTOR, ki razume hitrost kot metaforo današnje družbe. Sledilo bo raziskovanje monumentalnega potenciala v zvokih legendarnega Synthi 100 pod prsti švedske glasbenice Lise Stenberg in nazadnje združitev balkanskih zvočnih tradicij in atmosferske klubske glasbe v dolgo pričakovanem nastopu KIR-a.

Od prebavil do vesolja, od strojev do miselnih prostorov, naseljenih z zvočnimi spomini, od glasbe v premorih med zvoki do preizkušanja človekovih in strojnih fizičnih meja vas festival vabi, da prisluhnete, sami ali v parih, spajanju zunanjih in notranjih zvočnih svetov in da se sprehodite po vrtovih letošnjega festivala ter se uglasite v iskanju bežnih podob raja.